Slovenija lovi zadnji vlak, da izpolni zaveze do EU na področju energetike

Spomnimo, da je Evropska komisija ocenila kot neprimeren in tudi zavrnila prvi nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ji ga je slovenska vlada predložila leta 2018. Rok za predložitev popravljene verzije se je iztekel z letom 2019, a bil podaljšan na konec februarja 2020.

Dne 28. januarja 2020 je slovenska ministrica za infrastrukturo, ga. Alenka Bratušek, predstavila celovito dopolnjen osnutek NEPN, ki določa slovensko energetsko politiko do leta 2030, s pogledom do 2050. Po njenih besedah gre za ambiciozni, vendar optimistično realen načrt za desetletni razvoj energetike v Sloveniji.

Slovenska vlada mora sprejeti dopolnjen osnutek NEPN in ga poslati v Bruselj najkasneje do konca februarja, sicer grozi Sloveniji nemožnost črpanja nepovratnih sredstev, povezanih neposredno s predložitvijo osnutka NEPN.

Kaj je novega v dopolnjenem osnutku NEPN

Prvi osnutek NEPN je Evropska komisija ostro kritizirala kot premalo ambiciozen. Ali je tokrat osnutek v sprejemanju dovolj ambiciozen?

Dopolnjeni osnutek NEPN »popravlja« nekatere ključne cilje in usmeritve, s katerimi naj bi Slovenija do leta 2030:

• izboljšala svojo energetsko učinkovitost na vsaj 35 % (v prvem osnutku je bila vrednost določena na 20 %),
• dosegla vsaj 27 % delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije (enak cilj je bil naveden že v prvem osnutku), od tega 43% v sektorju električna energija,
• zmanjšala emisije toplogrednih plinov za do 36 % glede na leto 2005 (v prvem osnutku je bila je bila vrednost 15 %),
• prepovedala prodajo in vgradnjo novih kotlov na kurilno olje do leta 2023 (prej prepoved prodaje po letu 2025).

Z dopolnjenim osnutkom NEPN se nekoliko bolj podrobno opredeljujejo cilji na področju:

• razogljičenja, kjer se predvideva:
  • postopno zmanjševanje in ukinitev finančnih spodbud oziroma subvencij fosilnim gorivom;
  • razogljičenje proizvodnje električne energije z zmanjšanjem rabe premoga za 30 % do leta 2030 in popolno opustitvijo najkasneje do 2050, v okviru česar se predvideva:
    • ustavitev bloka 5 v Termoelektrarni Šoštanj,
    • zmanjšanje izkopa lignita, in
    • opustitev rabe uvoženega premoga za proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Toplarna Ljubljana;
• energetska varnost in notranji trg energije, kjer si Slovenija med drugim želi zmanjšati uvozno odvisnost na področju fosilnih goriv in povečati odpornost elektrodistribucijskega omrežja na motnje;
• raziskav, inovacij in konkurenčnosti, kjer naj bi Slovenija povečala vlaganja v razvoj kadrov in novih znanj, ki so potrebni za prehod v podnebno nevtralno družbo.

Strokovna javnost izpostavlja, da je dopolnjeni osnutek NEPN še vedno premalo ambiciozen, predvsem pa neprimeren in nerealen. Predvsem se postavlja v ospredje kritika, da ni ustrezno nadomeščen izpad izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi, saj so prepričani, da načrtovane rasti proizvodnje električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn, kot to predvideva NEPN, povsem nerealne. Nuklearna energija v NEPN ostaja v sedanjem obsegu oziroma se odločitev izgradnji novega bloka Nuklearne elektrarne Krško pomika v leto 2027.

V dopolnjenem osnutku NEPN je vsekakor pozdraviti cilj k razogljičenju in dodatno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Vendar ne gre prezreti, da je v Sloveniji za okrog 10 % toplogrednih plinov odgovorno kmetijstvo, ter da pri nas potniški promet temelji na osebnem avtomobilskem prevozu. Z novejšo različico NEPN si je Slovenija zadala zmanjšanje odstotkov toplogrednih plinov iz kmetijstva (zgolj) za 1%. Prav tako so skopo in neambiciozno zastavljeni cilji in usmeritve NEPN na področju (javnega) potniškega prometa. Nenazadnje se neambicioznost NEPN-a kaže tudi v tem, da niso opredeljeni cilji ali vsaj usmeritve glede izkoriščanja geotermalne energije, ki pa ima v Sloveniji velik potencial.

Cilj OVE - optimistično realen ali zgolj optimističen?

Dopolnjen osnutek NEPN predvideva, da bo delež OVE v končni rabi energije do leta 2030 dosegel vsaj 27 %. Ali je ta cilj realen, optimističen ali optimistično realen, so mnenja deljena.

Vzporedno s pripravo NEPN nastaja tudi dokument, ki bo usmerjal prostorski razvoj v Sloveniji – Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050). V okviru usmeritev za razvoj energetske infrastrukture v podporo prehodu v nizkoogljično družbo, se SPRS 2050 opredeljuje do vplivov različnih OVE na okoljske cilje za naravo, med katerimi bi izpostavili sledeče:

• hidro energija: dodatne hidroelektrarne na zgornji Savi niso predvidene zaradi negativnega vpliva na ohranjanje biotske raznovrstnosti;
• vetrna energija: praviloma ne bo dovoljeno umeščanje polj vetrnih elektrarn na zavarovana območja, omejena bo tudi postavitev velikih vetrnih elektrarn (nad 10 MW) na območja oddaljena od naselij, prav tako piše, da se bo za izkoriščanje vetrne energije lahko uporabilo zgolj najboljšo in najbolj učinkovito tehnologijo (BAT);
• energija sonca: nameščanje solarnih sistemov na nepozidana zemljišča ne bo dovoljeno, temveč je predvideno, da se bo za rabo sončne energije prednostno uporabljalo območja stavbnih zemljišč.

Izraba hidroenergije tako bistveno ne bo mogla prispevati k povečanju deleža OVE. Postavitev vetrnih elektrarn in njihovo umešanje v prostor na zavarovanih območjih, ki imajo sicer največji vetrni potencial, bo prepovedano že v osnovi. Pri tem velja omeniti, da je trenutno z različnimi režimi zavarovanih 13,3 % površine Slovenije, s predlogom SPRS 2050 pa bi se naj zavarovalo še dodatnih 46 območij oziroma dodatnih 26,7 % površine Slovenije, kar še dodatno zmanjšuje možna območja za izkoriščanje vetrne energije. Nameščanje solarnih sistemov pa bo mogoče zgolj na stavbnih zemljiščih, kjer nek objekt že stoji.

Zavezo Slovenije, da bo do leta 2030 uspela doseči vsaj 27 % delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, od tega 43 % v sektorju električna energija, lahko vsled navedenega smatramo bolj optimistično kot optimistično realno.

Ministrica je ob predstavitvi NEPN sicer poudarila, da mora Slovenija v bližnji prihodnosti poiskati ustrezne rešitve, da se bo spodbujala raba OVE tudi na varovanih območjih ob hkratni ohranitvi naravnih vrednot. Vendar, a ne bodo tovrstne ustrezne rešitve še v osnovi omejene, če bodo sprejete usmeritve za razvoj energetske infrastrukture iz SPRS 2050? Ali je ugotoviti, da so nekatere usmeritve SPRS 2050 v neskladju z NEPN?

Vsled navedenega menimo, da bodo morali biti investitorji v OVE precej inovativni, da bodo njihove rešitve sledile usmeritvam države in tako tudi sprejemljive z vidika NEPN in tudi SPRS 2050.